arhiv 2

ARHIV 2

59.
Tu sem, moje roke porabi...
Poletni tabor štepanjskih medvedov
Kančevci 24. - 27. junij 2010

Takšen je bil delovni naslov poletnega tabora odraslih štepanjskih skavtov.
Tokrat smo se odpravili v Kančevce, kjer smo poleg služenja,
ogleda gozdne učne poti, obranili tudi krajo zastave.

Skupinska ob jamboru

Kraja zastave
Napadalci so bili dejavni celo noč. Zadnji, skoraj usodni napad je bil izveden nekaj minut pred budnico,
ko je straža menila, da je uspešno opravila svojo nalogo.
Napadalca, mlada skavta, sta sicer pred tem zavzela tri šotore,
za odkupnino, pa sta preostanek tabora aktivno preživela skupaj z nami.

Himna, gozdna učna pot in proslava
Na dan državnosti smo točno ob 12. uri zapeli himno.
Popoldne smo se odpravili v Krajinski park Goričko.
Točneje namenili smo se na gozdno učno pot Fuks graba.
Vodič Jože nam je odkrival skrivnosti gozda in nam pokazal lisičje brloge,
po katerih je učna pot dobila tudi ime. V sklopu te poti je bilo tudi kulinarično presenečenje
najprej slastni kruhki, na koncu pa odlični bograč.
Pri vračanju v tabor je svojevrstno atrakcijo predstavljala vožnja Z Janezovim skavtskim kombijem,
ki je spominjala na film Kdo neki tam poje.
Delček tega vzdušja je bil kasneje predstavljen s pevskim nastopom tudi ostalim skavtom.
Praznični dan smo zaznamovali z večerno kulturno proslavo, posvečeno naši domovini.
Seveda tudi petja ob tabornem ognju ni manjkalo.
Služenje

je najprej potekalo v obliki »čiščenja« gozda. Pri pripravi drv nas je pošteno grelo.
Le kako bo šele grelo obiskovalce doma, ko bodo iz lesa predelani sekanci zgorevali v peči?
Zelo delovne so bile skavtinje, ki pa so težaško delo v gozdu popoldne zamenjale
za obiranje lipe in ribeza, ter čiščenje Doma duhovnosti.

Sveti maši
sta bili posebno doživetje. Še posebno nedeljska,
ko smo s svojim sodelovanjem mladima romkinjama,
polepšali slovesnost ob prejetju prvega svetega obhajila.
Bilo je zelo pestro, da pa tale zapis ne bo predolg,
si več utrinkov s tabora oglejte v tejle fotogaleriji.

Še nekaj zanimivosti si lahko preberete in ogledate na priloženih povezavah:
Povezave: - članek o zavzetju šotorov: http://bostjan.cerin.si/kaj-bi-brez-treh-sotorov
• Krajinski park Goričko: http://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park_Gori%C4%8Dko
• Gozdna učna pot Fuks graba: http://www.goricko.net/staticpages/index.php?page=20030212081948282
• Kdo neki tam poje: http://www.youtube.com/watch?v=0uCTJ7hkX-k

Ivan Hudobivnik, Skrbni medved

58.
Izdelovanje butaric

Naše redno srečanje v marcu, ki je bilo na predvečer cvetne nedelje,
smo namenili izdelovanju butaric.

Skupinska z butaricami.

Za uvod v srečanje smo najprej zmolili križev pot iz skavtskega molitvenika.
Nadaljevali smo s kratkim dogovorom, kaj bomo počeli v bližnji prihodnosti.
Prva naloga je seveda čim številčnejša udeležba pri akciji OČISTIMO SLOVENIJO.
Naše naslednje srečanje pa naj bi bilo v naravi.

Nato smo se litili izdelovanja butaric, ki so pod spretnimi prsti kar hitro nastajale.
Tudi otroci so pomagali in poskušali izdelati vsak svojo.
Poseben čar je bil v tem, da je vsakdo izdeloval takšno, kot jo je navajem doma,
v svojem kraju - v naši bratovščini smo namreč zbrani od Žirov do Litije.

Seveda med delom ni manjkalo raznih dovtipov, smeha in seveda pesmi.
Aleš je bil priden dvakrat, saj je poskrbel za spremljavo s kitaro,
pa tudi dovolj časa za izdelavo butarice je našel.
Medtem pa je ivan vse skupaj pridno dokumentiral.

To si lahko ogledate na fotozapisu.
MM

57.
Zimovanje štepanjskih medvedov 19. - 21. 02. 2010

Štepanjski medvedi smo se prebudili iz zimskega spanja in kolovratili po rodnih krajih.
Točneje, namenili smo se na zimovanje v Kočevsko Reko z namenom,
da nekaj skavtskega duha zanesemo tudi v te z žalostnimi zgodovinskimi dogodki zaznamovane kraje.

Cerkev in oreh z največjim obsegom v nedeljskem jutru.

»Pa mi kar samo zapoje srce sončno pesem …«
Verz iz pesmi Srečanje s svetim Frančiškom je bil moto zimovanja in vseh naših aktivnosti.
O življenju svetega Frančiška smo si ogledali tudi film. Tudi igra ... Skavtiviti ...
izdelana prav v ta namen, je bila namenjena poznavanju svetega Frančiška in skavtstva .
Razdelili smo se v štiri skupine in figurica vsake skupine je potovala po poljih skavtske rutke.

Za premik figurice je moral en član skupine ostalim z izžrebanim načinom (besednim opisom, mimiko ali risanjem)
predstaviti izžrebano geslo. V kolikor je preostali del skupine ugotovil geslo je bilo potrebno vreči kocko
in se za vrženo število pik se je figurica premaknila.
Smrtonosno in največkrat zadeto je bilo polje s »kavo«, ki je pomenilo ponovni začetek.
Zelo zabavna igra. Priporočam! Navodila za igro dobite pri Marinki Čerin .

Kljub dežju, ki je prehajal v sneg, smo se odpravili do bližnjega jezera in gradili.
Tako kot je Frančišek gradil svojo Cerkev smo tudi mi gradili iglu, zimski bivak, kapelico, kip.
Ja, tudi kip smo posvetili temu našemu svetniku.

Nedeljsko jutro je bilo pravljično , vse odeto v belino novozapadlega snega
in sonce o katerem smo poleg ostalih pesmi, ob kitari, prepevali vsak prosti trenutek.
Vse to nam ni dalo miru in ponovno smo si ogledali kako so nočno sneženje »preživeli« naši snežni objekti.
Izdelali smo še progo za žaklanje in trenirali za naslednjo skavtsko olimpijado.
Pazite se, čez štiri leta bomo boljši kot smo bili letos.

Iz strogo zaupnih virov smo izvedeli, da je prav v času našega zimovanja domači župnik g. Jože Milčinovič
praznoval svoj 60. rojstni dan, zato smo ga presenetili s pesmijo, tako kot znamo samo mi.
Seveda tudi zahvala za njegovo gostoljubnost ni manjkala.

Sodelovali smo pri petkovem križevem potu, sobotni maši in nedeljski farni maši.
Naš namen je bil dosežen, saj smo bili deležni dolgega aplavza ob koncu nedeljske maše in verjamemo,
da je nekaj skavtskega duha tam tudi ostalo.

Veliko več kot besede, povedo fotografije. Prispevala sta jih Matjaž in Ivan .

Ivan Hudobivnik, Skrbni medved

56.
Duhovne vaje odraslih skavtov - Kančevci 15. - 17. 01. 2010
SKAVTSKA DUHOVNOST

Na letošnjih duhovnih vajah nas je bilo skupaj
okrog 60 odraslih skavtinj in skavtov iz 12 bratovščin
in nekaj bodočih skavtinj in skavtov ter osem otrok.
Skupina 20 udeležencev pa je že v petek pomagala pri čiščenju gozda.

Tema letošnjih duhovnih vaj je bila skavtska duhovnost s pomočjo skavtskih zakonov.

Razdelili smo se v 10 skupin: Zaupanje, Zvestoba, Velikodušnost, Bratstvo in sestrstvo, Plemenitost, Spoštovanje, Urejenost,
Pogum, Delavnost, Čistost. Vsaka skupina je na svojem "dvorišču kopala vodnjak" duhovnosti svojega skavtskega zakona.
Ta naša dvorišča (sobe) smo označili z izvirno ustvarjenimi plakati, nakar je sledila še predstavitev vsake skupine.
Nekatere skupine so zaigrale prav posrečene skeče in smeha ni manjkalo. Frenk je iskal izgubljeno skavtsko rutko,
druga skupina je ponujala celotno premoženje za avto matiz, tretja je predstavila utapljanje žalosti v gostilni
po predhodnem zakonskem prepiru, … .

Najbolj pridnim se je poznala utrujenost od celodnevnega napornega dela, zato smo se zaradi pozne ure hitro odpravili spat.
V soboto smo odrinili na globoko in pri temi duhovnost ugotavljali:
- da je to odnos s Kristusom,
- da je skavtstvo način življenja, pot na kateri ohranjam osebno zrelost, če pa se od te poti oddaljim, se nanjo znova vračam,
- da je skavtska krepost trdnost v dobrem, kajti za dobro se moramo močno potruditi. Slabe stvari itak pridejo same po sebi.
Nato je vsak član skupine, glede na ime skupine (zakona), napisal pismo Bogu v katerem ga je zaprosil za to krepost.
Skupina si je potem medsebojno zaupala pisma in na podlagi posameznih pisem sestavila skupno pismo skupine.
Po kosilu smo v okolici doma pomagali kopati vodnjake drugi skupini.
Vsaka skupina je dobila zemljevid, na katerem je bila označena polovica krožne poti.
Nekje na označeni poti je bilo potrebno skriti pismo in njegovo lokacijo vrisati na zemljevid.
Na končni točki označene poti bi se »morali« obe skupini srečati, si izmenjati zemljevida ter nadaljevati pot in poiskati skrito pismo.
To je uspelo vsem skupinam, le naša (Delavnost) je ubrala daljšo pot. Ko smo prispeli na križišče srečanja
se je skupina Bratstvo že vrnila po isti poti nazaj v dom. Seveda smeha na ta račun ni manjkalo,
zato je »izgubljena« skupina po večerji priredila odlično obiskano tiskovno konferenco, pri kateri smo se do solz nasmejali.

Še pred tem pa smo v pozno popoldanskem delu obravnavali skavtovo osebno rast in simbole (kroj, zastavo, krog).
Postavili smo si vprašanje moje osebne svobode in ali bdim nad tem kar se dogaja z mano?
Odgovor je preprost: »Če bom buden, bom znal zaznati spontane izzive, kajti za svobodo nas je oprostil Gospod.
Pot do duhovne svobode so skavtski zakoni, kot vodnjaki čiste vode, kot ogledalo ravnanja, govorjenja, odnosov in mišljenja.«
Temu je sledila naslednja naloga, v kateri je morala vsaka skupina sestaviti vprašanja za pomoč pri izpraševanju vesti po skavtskih zakonih.
Po sveti maši, večerji in že omenjeni konferenci so otroci zaigrali krajšo igrico, ter za odrasle skavte pripravili nekaj zabavnih nalog.
Marjan iz ribniške bratovščine nas je presenetil s slikami asiških sakralnih objektov,
ki jih je naslikal v spomin na jesensko romanje skavtov v Assisi.
Pred spanjem smo izpostavili Najsvetejše, pred katerim smo prebirali naša skupinska pisma (10)
in po nekaj trenutkih tihega premišljevanja še zapeli pesem.

V nedeljsko jutro (prav tako tudi prejšnji dan, v soboto) nas je zbudila budnica, dokončno prebudila jutranja telovadba, molitev ter hvalnice.
Po zajtrku je vsak skavt ugotavljal kateri izmed skavtskih aktivnosti mora še posebej posvetiti pozornost. Kje je šibak.
Pri sveti maši smo obnovili skavtsko obljubo.
Sledila je še refleksija, pri kateri je vsak udeleženec na kratko povedal, kaj se ga je v teh dneh najbolj dotaknilo.
Na hitro smo pogledali najboljše fotografije, ki so prispele na ZBOKSS-ov natečaj.
Fotografije so bile ves čas duhovnih vaj razstavljene na dvorišču skupine Delavnost, kjer so udeleženci duhovnih vaj zanje tudi glasovali.
Po kosilu je sledilo še pospravljanje in kar nekam prehitro je prišel čas slovesa. Poslovili smo se z mislimi, da se kmalu zopet zberemo.
Če ne prej, pa naslednje leto v še večjem številu.

Hvala br. Primožu za vse.
Mir in vse dobro!

Ivan Hudobivnik, Skrbni medved
Oglete si še fotogalerijo Ivana Hudobivnika
in Matjaža Maležiča - fotogalerija duhovne vaje
in fotogalerija delovna akcija

55.
KORENIN V SADOVE
Poletni tabor - Matkóv kot, 3. - 5. julij 2009

Ob tabornem ognju

Zgornji naslov predstavlja delovno ime poletnega tabora, ki smo ga štepanjski medvedi
skupaj s povabljeno kranjsko bratovščino izvedli prvi julijski vikend v Matkóvem kotu.

Že pred odhodom na tabor smo imeli temeljite priprave (trop za program in trop za prehrano).
Žal se je obetalo slabo vreme, zato je odpadlo služenje - pomoč pri spravilu sena na Matkóvi kmetiji
in smo zato tabor skrajšali za en dan. Že na sami poti je lilo kot iz škafa.
Vendar, ko smo se bližali Matkóvemu kotu je dež ponehaval
in brez večjih padavin je nato vreme zdržalo ves čas tabora. Hvala Bogu!
Vsi smo hitro poprijeli za delo in postavili kuhinjo, taborni ogenj, jambor, vhod, nekateri tudi svoj šotor.
Po večerji smo imeli ob tabornem ognju predstavitev kraja, zapeli smo nekaj pesmi
in prebirali zgodbe iz knjige: Preproste zgodbe s solčavskih planin", ki jih je napisal Joža Vršnik (Robanov Joža).

Naslednji dan smo se po zajtrku in dvigu zastav povzpeli do Matkóvega škafa
ali nekateri vsaj do snežnega plazu, ki se na vrhu konča z znamenitim škafom.
Po vrnitvi smo hitro pripravili kosilo pri tem smo piščančja bedra, jabolčni zavitek in pico spekli kar v žerjavici.
Lotili smo se še izdelave zemeljske kamnite peči v kateri smo spekli odličen dišeč kruh.
Temu je v naravni katedrali stvarstva sledila še sveta maša pri kateri je svoj skavtski krst doživel pater Stane.
Po opravljeni nalogi si je izmed predlogov izbral ime Pojoči medved.
Večerni program je dodatno popestril še krst štirih naših članov.
Prvi zakonski par Klavdija in Ivan sta uspešno z zavezanimi nogami z bezgovim sokom postregla vsem udeležencem tabora.
Na koncu tudi drug drugemu, pri tem sta imela zavezane oči s skavtskima rutkama.
Drugi zakonski par Urška in Jože pa sta morala z indijanskim plesom zaprositi za lepo vreme in očitno sta bila uslišana.
Nato smo prepevali še pozno v noč in pri tem okušali naš skavtski kruh.

Naslednje dopoldne smo nadaljevali igro Iskanje sadu.
Že predhodno smo na naš plakat narisali korenine, ki so jih predstavljali člani bratovščine,
deblo so skavtski zakoni, skavtske kreposti in skavtska obljuba ter veje.
Potrebno je bilo dodati še sadove, ki jih predstavljajo naša dejanja, ki smo jih pripravljeni narediti za skavtstvo.
Vsa ta dejanja smo poleg misli, ki smo jih namenili drug drugemu zapisali na listke,
ki smo jih skrili na določenem področju. Naslednji del naloge je bil poiskati sadove in misli.
Sadove (dejanja) smo namestili na drevo, misli pa drug drugemu.

Poleg že opisanih dogodkov si bomo tabor zapomnili tudi po: večjem številu osjih pikov (Laura),
reševanju nasedlega avta (Jure, Silva), zdrsa po stopnicah (Klavdija), sobivanja s polhi in še kaj bi se našlo.
Tabor smo zaključili z refleksijo in pri tem ugotovili, da so korenine našega drevesa zdrave
in da je obrodilo obilen sad in upamo in se bomo trudili, da bo tako tudi v bodoče.
Ivan Hudobivnik – Skrbni medved

Fotoreportažo si lahko ogledate tukaj.

54.
MEDVEDI NA MATKÓVEM
Zimski tabor, 13. - 15. februar 2009

Navedeni naslov predstavlja naziv letošnjega zimskega tabora bratovščine odraslih skavtov
– medvedov iz Štepanje vasi. Zimovanje je potekalo na visokogorski kmetiji Matkóvih nad Matkóvim kotom
in je obsegalo spoznavanje slovenske dežele in ljudi.

Že na sami poti do kmetije smo imeli nekaj težav zaradi poledenelih cest in potrebna je bila pomoč traktorja.
Zvečer smo na kratko spoznali Matkóv kot, pripravljali listino našega dela za naslednji dve leti
in načrtovali aktivnosti do jeseni.

Naslednji dan smo se s sankami in peš odpravili v Matkóv kot,
kjer smo pri koči na ognju, ki se je pogrezal v sneg, pekli hrenovke.
Nekateri pa so pot nadaljevali v smeri Matkóvega škafa.

Po vrnitvi na kmetijo smo pripravili »nedeljsko« mašo na katero smo povabili prebivalce okoliških kmetij.
Takoj po maši smo pripravili še kulturni večer,
ki ga je ob recitiranju pesmi z vmesnimi zvoki citer popestril domači sin Klemen.
Seveda tudi našega petja, smeha in veselja pozno v noč ni manjkalo.

V nedeljo smo ob prebiranju duhovne misli na temo:
Vsi smo eno telo, ugotavljali koliko dragocenih talentov imamo člani naše bratovščine
in kako nam jih uspeva povezati v dobro celotne bratovščine.
Dan smo nadaljevali s pohodom priti avstrijski meji, sankanjem, izdelavo igluja in snežaka.
Po kosilu smo se še enkrat spomnili preteklih dogodkov
in se zahvalili domačim, da so nam jih omogočili.

Pozno popoldne smo se odpravili proti domu z mislijo:
»V te kraje se še vrnemo in z dobrimi deli (služenjem) pomagamo tem ljudem,
da obstanejo na tem čudovitem koščku naše domovine.«

Ivan Hudobivnik

Fotoreportažo si lahko ogledate TUKAJ ! 
Še en prispevek o zimovanju lahko preberete na Aleševem blogu Preprostost .


53.
OPRIMKANJE 2009,   Šenčur, 25. januar 2009

V nedeljo, 25. januarja 2009, je potekalo v Šenčurju pri Kranju OPRIMKANJE -
skavtsko tekmovanje v plezanju na umetni steni.
In kaj ima to skupnega s Štepanjskimi medvedi, boste vprašali. O, ima, čeprav bi človek težko verjel.
Ker se držimo skavtskega reka: "Bodi pripravljen – vedno pripravljen" in ker imamo radi nove in nove izzive,
smo se prijavili. Kaj zato, če razen Matjaža nihče od nas ni še nikoli plezal – pa še on v študentskih časih".
"Mi to vse zmoremo," je rekla Katja, ki je potem pod steno glasno navijala za nas.
In smo šli. Plezat!?!

Najprej se je tekmovalo ekipno v trojkah, v katerih je morala biti vsaj ena ženska predstavnica in posamično.
Ker smo bili štirje (poleg mene še Matjaž, Marinka in Milan – poglej no, vsi so na M ),
so nas razdelili na dva para in vsakemu dodali še precej mlajšo okrepitev.
V drugem delu tekmovanja smo se pomerili v treh kategorijah: profesionalci (tisti, ki res znajo),
zagnanci (tisti, ki se še trudijo, da bi res znali) in perspektivci (tisti, ki smo se delali, da bomo mogoče enkrat tudi znali).
Ločeno so tekmovali IV in PP. Glede na to, da smo bili edini odrasli skavti, ki smo tekmovali, so nas pridružili k PP.
Pred startom je bilo seveda "nekaj" treme, a so jo naši zvesti in glasni navijači
(Katja, Jože in otroci, ter kranjska bratovščina) uspešno prepodili.
Sploh se nismo tako slabo odrezali. Najbolj je presenetil Milan, ki kar ni hotel odnehati, kot da bi se bal,
da ga nikoli več ne bomo spustili v steno. Bil je naš najboljši predstavnik. Priplezal je skoraj do vrha.

Med tekmama smo imeli organizirane razne delavnice, ki so jih vodili naši najboljši plezalci:
Maja Vidmar, Martina Čufar, Marija in Andrej Štremfelj. Odločali smo se med jogo, masažo, impro ligo, spustom ob vrvi
in vizualizacijo. Martina Čufar nam je pripravila še predavanje o plezanju v Ameriki.
Tam je, zaradi drugačne kamnine (granit), način plezanja popolnoma drugačen kot v evropskih gorah.
Stena je gladka in nima oprimkov. Plezalec mora izkoriščati razpoke v katere vtika dlani, roke
in nemalokrat celo zleze vanjo in se vzpenja tako, da v eno steno upre hrbet v drugo pa noge.
To je zelo zahtevna tehnika in Martina pravi, da je bilo treba res veliko napora in vztrajnosti, da jo je osvojila.

Dogajanje smo zaključili s sv. mašo, pri kateri smo se zahvalili za Božje varstvo
in prosili, da bi tako kot v steni, tudi v življenju stremeli proti vrhu
in da bi v Jezusu in veri našli oprimke in vrv s pomočjo katerih bi se lažje vzpenjali.
Urška Jesenko

Fotoreportažo si lahko ogledate TUKAJ !

52.
DUHOVNI VIKEND ODRASLIH SKAVTOV SLOVENIJE
Kančevci 16. - 18. jan. 2009

Brat Primož, generalni duhovni asistent ZBOKSS in dolgoletni duhovni vodja naše bratovščine je pripravil že šeste duhovne vaje za odrasle skavte v Domu duhovnosti v Kančevcih, kamor člani naše bratovščine kar pogosto zahajamo. Vabilo je napovedovalo, da bo osrednja tema vsega dogajanja apostol Pavel. Naslov ni napovedoval kaj posebnega. Vedel pa sem, da Primož vsakič preseneti.

Prišel je 16. januar . Iz službe jo potegnem malo prej kot navadno. Doma je že vse pripravljeno, tudi oprema za izhod v naravo, ki je vsakič del dogajanja na duhovnih vajah. Letos sta šli z nama tudi Janja, ki ji dogajanje v Kančevcih ni tuje, in Anica, ki si je želela spoznati, kakšni smo skavti. Mimi je tudi strastna ljubiteljica orhidej, zato smo si šli ogledat najprej rastlinjake kjer gojijo te eksotične lončnice. Rastlinjak leži sredi ravnine med naseljema Turnišče in Dobrovnik. Deležni smo bili dobre razlage o vzgajanju in negi orhidej, ogledali pa smo si tudi pravi tropski vrt. Zelo zanimivo, priporočam tudi drugim. Čas je mineval pa smo se odpravili proti našemu cilju, domu duhovnosti v Kančevcih. Bili smo prvi, vendar pa so prav kmalu začeli prihajati še drugi udeleženci. Do sedme ure zvečer smo se zbrali skoraj vsi. Razmestili smo se po sobah in odšli na večerjo, ki je vsem močno teknila. Po večerji smo se zbrali v veliki dvorani in začeli s programom. Za dober začetek smo se najprej spoznali, se šli zabavno igrico za sprostitev in se razdelili v delovne skupine, imenovane četrti SKAVTOPOLISA. Moja četrt se je imenovala Tabor. In že smo bili sredi življenja in dela apostola Pavla. Primož je ob zanimivih slikah pripovedoval, kje vse je Pavel potoval in oznanjal evangelij. Ustavljali smo se ob posameznih zanimivih dogodkih, ki so zapisana v Apostolskih delih, skupine-četrti pa so jih nazorno prikazale. Ponovno se je pokazla inovativnost in igralske sposobnosti naših skavtov. Zanimivo in veselo obenem. Ob pesmi smo zaključili večer in odšli k počitku. Seveda ne vsi, nekaj jih je prepevalo še dolgo v noč. Sobota. Zbudila nas je budnica, ki nas je spravila v veselo razpoloženje. Sledila je jutranja telovadba, potem zajtrk. Ob devetih smo začeli z delom. Sv. Pavel je svoje nauke in navodila za življenje kristjanov posredoval v obliki pisem . Tudi nam Skavtopolitancem je namenil dve pismi. Prvega nam je prebral Primož-Pavel dopoldne. Govorilo nam je o življenju skavtov po skavtskih zakonih. Zelo doživeto se je dotaknilo vsakega, vabilo k molitvi, ki spreminja človeka in svet. Dobili smo tudi posebno nalogo, da si izberemo skavtski zakon, premislimo, kako nas ta nagovarja in napišemo molitev. Po kosilu smo odšli na lov za zakladom. Razdeljeni v trinajst skupin smo najprej zaklad skrili in opisali pot, po kateri se pride do njega, potem pa smo med seboj zamenjali opise in poiskali zaklad. Seveda so vse skupine zaklad našle. Spet smo se zbrali v dvorani. Primož-Pavel je prebral drugo pismo Skavtopolitancem, v katerem nas uči, kako spreminjati svet na bolje na skavtski način. Težko je opisati to bogastvo globokih misli in napotkov. Bolje je, da pismi preberete na Wiki, kjer sta objavljeni. Sveta maša. Večerja. Po večerji so nam otroci pokazali, kaj so ustvarjali ta dva dneva. Za »ta stare« so pripravili nekaj zabavnih igric, ob katerih je bilo spet zelo veselo. Sledilo je čaščenje Najsvetejšega. Kdor je želel, je prebral molitev, ki jo je sestavil dopoldne. Ponovno se je odprl zaklad globokih doživetij in lepih misli. Nekatere so objavljene na Wiki ZBOKS. Po zaključenem čaščenju smo si ogledali še slikce z Jamboreeja in obujali spomine na ta veliki skavtski dogodek in se ob tem obilo nasmejali. Tudi ta večer ni minil brez petja.
Nedelja. Budnica, telovadba, zajtrk. Po njem smo se pripravili na sveto mašo, ki smo jo obhajali skupaj z domačimi župljani. Bila je prava skavtska maša z veliko petja in sodelovanja. Po maši smo se še enkrat zbrali v veliki dvorani in si izmenjali vtise in doživetja, ki so se nabrala v teh dveh dnevih skupnega bivanja. Skupna ocena: drugo leto pridemo spet! Po kosilu smo samo še pospravili za seboj in odšli domov.

Še nekaj. Zbrana je bila skoraj cela bratovščina, zato smo izkoristili priložnost in se uradno poslovili od brata Primoža, ki zaradi velike oddaljenosti ne more več biti naš duhovni asistent, pa tudi član bratovščine ne. Slovo nas je močno ganilo, marsikatero oko se je orosilo…

Franci Mojškerc TM

Več o tem na ZBOKSS Wiki . Tukaj si lahko ogledate galerijo slikc s Kančevcev.

51. Izlet na Sv. Miklavža
Prvo soboto v novem letu smo se zbrali pri Janezu v Senožetih.
Po kratkem sestanku in načrtovanju zimovanja smo se odpravili na izlet na Sv. Miklavža.

Sv. Miklavž
Prav prijetno se je bilo malo razmigati po novoletnem lenarjenju.
Med potjo smo obujali spomine na pravkar minule praznike.
Kar prehitro smo prišli na vrh, kjer pa je kar mrzlo pihalo.
Zato se tam nismo preveč zadržali - le za kratek razgled in fotografiranje.
Vrnili smo se po isti poti. Najlepše pa nas je čakalo na koncu poti, saj nam je Janez
spekel čudovite kremne rezine (kremšnite). Pa še topel čaj se je zraven dobro prilegel.

Za ogled slikc klikni na to povezavo ali na sliko.

50. Luč Miru iz Betlehema 2008

Letošnja izmenjava LMB v okviru AA
je bila 20. decembra 2008 v stolnici Sv.Vida na Reki. Tam smo se zbrali odrasli skavti iz Hrvaške, Slovenije, Italije in Avstrije.
Prišlo nas je okrog 400. Hrvaški odrasli skavti so tokrat prvič gostili srečanje.
Mašo je v stolnici sv.Vida je vodil reški škof Delčič.
Po maši smo se odpeljali v Opatijo, kjer smo nadaljevali z druženjem in kosilom.
Pozneje smo se na obali po želji predali zvočni masaži ali občudovali prekrasen sončni zahod.
Sledilo je še izmenjava simboličnih daril in predaja plakete o častnem članstvu v skupnosti AA
avstrijskemu skavtu Hermanu Wachmannu. Sledil je še zaključni krog in odhod domov.
Med potjo pa smo se ustavili še v Dilcah pri Postojni, kjer smo plamen LMB odnesli
pred družinsko kapelico našega Petra Ženka.

Za ogled slikc klikni na to povezavo ali na sliko.
Plamen Luči miru iz Betlehema nas je povezal v eno veliko skavtsko družino.

Več informacij o tem dobite na naši WIKI strani ,
o akciji pa dobite več podatkov na strani LMB

49.
VSAKDANJE DOBRO DELO ALI ČIŠČENJE GOZDA V KANČEVCIH

Iz Kančevcev je prišel klic bratov kapucinov odraslim skavtom po pomoči pri pripravi kurjave
za dom duhovnosti v Kančevcih. Smo namreč na začetku kurilne sezone, zaloge pa ni bilo.

Skavti smo slišali ta klic in se v petek 24. oktobra zvečer zbrali v domu duhovnosti.
Pridružili so se nam tudi nekateri člani zakonske skupine iz župnije Sv. Peter v Ljubljani,
sicer prijatelji skavtov in doma duhovnosti. Prišli smo zelo pozno, zato smo po večerji kaj hitro odjadrali na počitek.

Naslednji dan, v soboto, smo zgodaj vstali, se udeležili svete maše za dober začetek, pozajtrkovali
in se odpravili v gozd, ki leži pri vasi Sela blizu znane cerkvice Rotunda. O tem kdaj drugič.
Zjutraj so se nam pridružili štirje člani bratovščine Ptuj, opoldne pa še dva iz bratovščine Celje.
Skupaj se nas je zbralo petnajst odraslih skavtov, štirje skavti iz mladinskega gibanja (vsi iz družine Anžič),
pa še kakšen volčič bi se našel (Ptuj). Vodil nas je in delo usmerjal hišnik doma duhovnosti Tone.

Brez mehanizacije ni šlo. Komaj smo prispeli v gozd in si razdelili delo, že so zapele motorne žage
in zarohnel je mali traktor. Moški del je predvsem pripravljal hlode podrtega drevja za vleko in jih zlagal na kupe
ob gozdnih poteh, od koder jih bodo prepeljali na deponijo pri Domu in tam iz njih pripravili sekance.
Treba je bilo oklestiti podrta drevesa in jih razžagati na primerno transportno dolžino.
Ženski del ekipe pa je spravljal veje in druge ostanke na kupe, kjer bodo razpadli in pognojili gozdna tla.
Tako je za nami ostal prav lepo očiščen in urejen gozd.

Vreme nam je bilo naklonjeno, prav primerno je bilo za to delo. Bratje kapucini so poskrbeli,
da nismo bili ne žejni ne lačni. Okrog poldnevase je prav prilegel krožnik domačega ričeta.
Med občasnimi odmori smo pogledali tudi okoli sebe in našli čudovite gobe,
tudi dva ajdovčka sta bila med njimi. Delali smo tako zavzeto in s takim elanom,
da ni bilo časa za kakšno razpravljanje o delovanju skavtske organizacije in podobno.
Žal nam je bilo le to, da je bila udeležba tako majhna. Če bi nas bilo več, bi bilo več opravljenega
in bi manj ostalo za druge prilike. To je bila namreč že tretja akcija v tem letu,
pa je še kljub temu ostalo mnogo dela.
Naj nam bo izrek skavt naredi vsak dan vsaj eno dobro delo vodilo za vsakega skavta tudi v vsakdanjem življenju.

Bližala se je peta ura popoldne, začelo se je mračiti, pa tudi naše moči so opešale.
Prijetno utrujeni in zadovoljni z opravljenim delom smo se vrnili v Dom. Ptujčani so hitro odšli,
ostali pa smo še počakali na izvrstno večerjo, potem pa se tudi odpravili proti Celju in Ljubljani, celo Žirem.
Domov smo odšli z zavestjo, da se dan ni iztekel v prazno in da je bilo opravljeno dobro delo.

Tihi medved, bratovščina Štepanja vas

48.

Stvarjenje Adama ( Michelangelo )

Ob svetopisemskem citatu o Adamu in Evi razmišljam,
kaj to pomeni za moje življenje in za življenje prav vsakega posameznika na tej zemeljski obli.
Na koga se spomnimo ob tem citatu ?

Mogoče na svojega zakonca in na naše prvo srečanje z njim?
Se še spomnimo tistih prvih nežnih, rahlo boječih, včasih tudi nenavadnih srečanjih,
ki nam jih je pripravila Božja previdnost, ko nam je bil podarjen človek, da nismo sami.
Da z nami deli vse lepe trenutke skupnega življenja.
Da nam tudi nudi pomoč, ki je za nas najbolj primerna.
V trenutkih zakonske krize so prav gotovo spomini na ta prva srečanja tisti vrelec,
iz katerega črpamo moč, da se je vredno potruditi, da ni vse zaman.

Vse bolj se zavedam, da v življenju človeka ni slučajnosti,
pač pa vse vodi nevidna roka Vsemogočnega,
ki nas vse pozna in ve kaj je za nas dobro.
Nikogar ne pozabi, pa čeprav imamo včasih občutek, da je ravno obratno.

Janja

47.
Počitnikovanje v Jadranovem

Za zaključek poletja smo se Štepanjski medvedi odpravili v Jadranovo in še malce uživali v toplem morju.
Praznovali smo tudi obletnice porok in raziskovali okolico.

Štepanjski medvedi smo si prvi septembrski vikend organizirali počitnikovanje v Jadranovem,
ki smo ga združili s praznovanjem zakonskih jubilejev članov naše bratovščine.
Že na sami poti do Jadranovega smo skupno opravili obisk žlahte Marjana in Marije iz Ribnice.
Pred mejo smo ugotovili, da sta dva čudežno pozabila osebne dokumente. Ni jima preostalo drugega, kot da se vrneta ponje.
Na ta račun smo si zelo popestrili potovanje, ki se je iz dnevnega spremenilo v nočno.

Vse nadaljnje aktivnosti od kopanja v še vedno zelo toplem morju do pohoda na bližnji vojaški bunker
iz 2. svetovne vojne so minile veliko manj pretresljivo in bolj prijetno.
Zakonski jubilanti so, seveda tudi z našo pomočjo, pripravili slavnostno večerjo,
na kateri ni manjkal šampanjec (tudi otroški) in torta. Jubilantom smo za 25. (Nadi in Matjažu)
oziroma 35. obletnico poroke (Mimi in Frenku) ter namenili skromni darili (skavtski brisači)
in naslednje verze:

Petindvajset (petintrideset) let vaju je ljubezen klesala,
da dragocen diamant sta postala.
Kar sta v veselju in trpljenju sejala,
vama je žetev življenja bogato poplačala.
Sedaj sadove bosta obirala,
da le zdrava bi ostala,
želimo vama iz srca,
pogumno le naprej kar se da.

Po slavnostni večerji smo ob spremljanju fotografij ponovno podoživljali različne utrinke
iz norega blatnega Jamboree-ja in avgustovskega romanja nekaterih naših članov v Assisi.
S spremljanjem preteklih dogodkov nekako nismo mogli prenehati, tako da so najmlajši,
pa tudi nekateri starejši pobegnili v deželo sanj, kjer smo se jim kasneje pridružili vsi ostali.

V nedeljo smo šli vsi skupaj k maši v bližnjo Kraljevico – seveda v krojih.
Sledilo je zopet veselo kopanje v morju, na koncu še pospravljanje vikenda Matjaževih staršev, nato pa domov.
Pred odhodom domov mi je petletna hčerka povedala: »Oči, ni bilo dobro.«
Na vprašanje: »Zakaj?«, sem zvedel, da je prehitro minilo, da je trajalo premalo časa.
Resnično, imeli smo se lepo, zato je tudi tako hitro minilo.
Razšli smo se z željo, da počitnikovanje naslednje leto nekoliko podaljšamo.

Ivan Hudobivnik

Nekaj slikovnih utrinkov pa si lahko ogledate tukaj.

46.
ALELUJA, KRISTUS JE VSTAL !

Pot v zveličanje vodi preko velikega četrtka in velikega petka.

Vstajenjska ALELUJA naj vas napolni
z veseljem in mirom!
Blagoslovljene in upanja polne velikonočne praznike.

45.
Delovna akcija čiščenja gozda v Kančevcih
Akcija čiščenja hoste za potrebe ogrevanja doma v Kančevcih je bila uspešno izvedena.
Udeležilo se jo je dvanajst skavtinj in skavtov iz bratovščin Štepanja vas in Ptuj in njihovih prijateljev.
Večina nas je prišla v petek. Sobotni, delovni dan, smo naprej začeli s sv. mašo,
sledil je obilen zajtrk, potem smo šli pa na delo v hosto pri Rotundi.
Delo je teklo v veselem skavtskem duhu, vseeno pa smo bili ob koncu dneva kar utrujeni.
Kljub naši dobri volji, da naredimo čim več, smo družno ugotovili, da je potrebno pripraviti še eno tako akcijo.
Drevje je požagano, potrebno ga je spraviti do roba gozda. Najbolje je, da se organizirajo skupine (5-7 članov),
od katerih ima eden motorno žago, s katero lahko pripravlja oz. očisti posekano drevje,
ki ga ostali spravijo na kup, od tu pa se zvleče s traktorjem.
Na tak način bi lahko delalo tudi 50 oseb. Bratje kapucini so bili še kako veseli naše pobude.

Nekaj utrinkov s čiščenja gozda si lahko ogledate tukaj.

44.
Zimovanje 2008 - Koprivnik v Bohinju - "IŠČEMO SNEG"

Koprivnik v Bohinju - cerkev z župniščem
Prve dni februarja smo se podali na Pokljuko v vasico Koprivnik, kjer nas je v župnišče prijazno sprejel tamkajšnji župnik Štefan Vozlič z mamo.
Hitro smo se udomačili v prijetnih prostorih in po večerji začeli z resnim delom.
Pregledali smo delo v preteklem obdobju in načrtovali za naslednja tri leta. To smo zapisali v obliki listine, ki jo bomo pozneje slovesno podpisali.
Naslednji dan smo se po jutranjih aktivnostih najprej udeležili sv. maše (Svečnica), nato pa smo se odpravili proti Goreljeku oz. planini Jelje. Na poti smo našli sveži sneg, ki nam jo je pošteno zagodel in smo morali montirati verige, če smo hoteli nadaljevati pot. Potem nas je čakalo še dobre pol ure hoje do planine. Tam smo v pripravljenem ognjišču zakurili ogenj in si spekli hrenovke za kosilo. Ko smo vse pospravili, smo se vrnili nazaj na Koprivnik preko Gorjuš, kjer smo si pri mojstru Alojzu Lotriču ogledali, kako se izdeluje znamenite gorjuške "čedre". Večer je minil v smehu med igranjem svetopisemskega kviza in pregledovanjem slik z naših lanskih aktivnosti in izletov.
V nedeljo smo sodelovali pri sv. maši in prejeli Blažev blagoslov. Po zajtrku smo se sprehodili do Vodnikovega razglednika, ki je dobil ime po Valentinu Vodniku, ki je kot župnik od leta 1793 nekaj let služboval na Koprivniku. Ta dan je minevalo točno 250 let od njegovega rojstva (rojen 3. feb. 1758) Žal nam je oblačno in megleno vreme preprečilo enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Po kosilu in pospravljanju smo se poslovili od naših gostiteljev in se na poti domov ustavili še na znamenitih blejskih kremnih rezinah.
Nekaj slikovnih utrinkov z zimovanja si lahko ogledate tukaj,
43.
Duhovne vaje odraslih skavtov so bile od 18. do 20. januarja 2008 v Domu duhovnosti Kančevci Kančevci - jan.07
Fotoutrinki - Kančevci 08

42.
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO IN USPEŠNO LETO 2008

41.
Luč miru iz Betlehema 2007 !
Breže 2007

V Brežah v Avstriji se nas je 22. decembra 2007, prvi dan, ko so dokončno padle meje med Slovenijo in EU
zbralo preko 300 odraslih skavtovtinj in skavtov iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške.
Posebno smo bili veseli nove skupine odraslih skavtovtinj in skavtov iz Reke in se tako naša AA-družina povečuje.
Avstrijci so nam v starodavnem mestu Breže (Frisach) pripravili lep sprejem v srednjeveškem stilu. Sledila je sv. maša, ki jo je vodil celovški škof dr.Alois Schwarz z izmenjavo in delitvijo LMB ob koncu. Po maši je sledil kratek ogled mesta in malica (golaž), ki so nam ga pripravili domači odrasli skavti. Na koncu je sledil še zaključni krog pred OŠ Franca Jožefa z podelitvijo priznanj AA. Ob slovesu smo si obljubili, da se čez eno leto srčamo v sosednji Hrvaški v Opatiji. Ob prehod nekdanjega mejnega prehoda na Ljubelju smo še ujeli naše mlade skavte,
ki so si pred tem simbolično izmenjali LMB z avstrijskimi skavti. Kako smo se imeli v Brežah pa si lahko ogledate na galeriji. Več o drugih dogodkih na uradni strani akcije LMB !

40. Začel se je ADVENT!
Začel se je adventni čas.

To je čas, ko se kristjani pripravljamo na prihod Odrešenika. Čas notranje priprave, čas sprave, čas miru. Prav za tega se moramo potruditi in zavestno odklopiti "veseli december", ki nam ga v pohlepu po dobičku vsiljujejo trgovci.
Ne rabimo bleščave na vseh vogalih hiše,
ne nevem koliko nepotrebnih reči, brez katerih ne bomo srečni,
petard in raket, ki povzročajo le onesnaženje in hrup, ki straši ljudi in živali. Jezus se ni rodil v razkošju in hrupu. NE!
Rodil se je v skromnem hlevu in v tišini božične noči, ki so jo zmotili le pastirji in ovce, ki so se mu prišli poklonit. Mi mu pripravimo jasli polne ljubezni, topline in miru v svojem srcu. Tja bo v božični noči prišel z veseljem. Adventni venec s štirimi svečkami naj nas spominja vsak dan tudi na to. Kako smo izdelovali svoje venčke in dokončali tiste,
ki jih volčiči niso uspeli dokončati, si lahko ogledate TUKAJ .